V soboto, 1. julija 2017 je bila pri Planinskem domu na Menini planini spominska slovesnost ob 72. obletnici legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča na tem mestu in 75. obletnica prihoda II. grupe odredov na Štajersko.
Svečanost so organizirali občine Savinjske doline in sodelujoča Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinske doline, Celja, Kamnika, Zasavja in Žalca.
Legendarni partizanski preboj na Menini planini iz sovražnikovega obroča se je zgodil med 13. in 15. marcem 1945.
Operativni štab VI. In XI. brigade se je po operacijah na Dolenjskem, pred hudo zimo 1944/1945 vrnil na svoj operativni prostor na Štajersko. Nemški SS general Erwin Rösener je s svojimi policijskimi polki in ob izdatni pomoči XIV. SS divizije Galizien napadel partizanske enote IV. operativne cone že na Mozirski planini in Paškem Kozjaku, vendar neuspešno.
Na vsak način so hoteli uničiti ali pregnati partizanske enote, da bi lahko zavarovali koridor umikajoči armadi Alexandra von Löhra, kvizlingom iz Balkana, vojski in ustašem Nezavisne države Hrvaške ter civilnim beguncem, kar je predstavljalo 400.000 glavo množico, od tega 250.000 oboroženih vojakov Wehrmachta.
Na Menini planini se je VI. in XI. brigadi priključil še IV. bataljon Vojske državne varnosti, ki je prišel iz Koroške, tako da je bilo pod poveljstvom Operativnega štaba 450 partizanskih borcev in bork. Vsi so se znašli v hudi situaciji. Obkoljeni s strani vojaško močnejšega sovražnika, ki je tesno zaprl svoj obroč okoli partizanov, jih obstreljeval s težko artilerijo in minometi, dominiral na komunikacijah z oklepnimi patruljami, ter zavzel vse pomembnejše vrhove ter tudi cerkvene zvonike, so enote vzdržale dva napada.
Dlje kot je trajal boj, težji je bil položaj partizanov. Pomanjkanje hrane, streliva, hud mraz, sneg, ter predvsem negotovost glede možnosti preboja in dotedanji neuspešni poskusi preboja iz obroča, so ob hudi izčrpanosti borcev in bork, zahtevali dokončno odločitev štaba.
Sovražnika so partizani zadrževali do noči, ko je njegov napad ponehal. S svojim pogumom, vztrajnostjo in premagovanjem nečloveških naporov, so izkoristili noč ter prelisičili Nemce XIV. SS divizije tako, da so se brez strela srečno umaknili skozi sovražnikove vrste. Ozka vrzel v smeri najmočnejše sovražnikove postavitve proti Tuhinjski dolini je omogočila rešitev vseh 450 borcev in bork. Boj je v knjigi »Past na Menini planini« opisal eden od legendarnih komandantov Franc Sever – Franta, ki se je kljub visoki starosti udeležil navedene slovesnosti in podoživel trenutke boja ter kot velik človek opomnil na svobodo, mir in boj proti nacifašizmu tudi danes.
Govornik, župan občine Kamnik Marjan Šarec se je dotaknil današnjega trenutka v povezavi s spoštovanjem boja in vrednot NOB.
Slavnostni govornik, prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je med svojim govorom poudaril, da moramo znati s tem, s to resnico živeti. Z vsem, kar se nam je dogajalo z okupacijo ob razkosanju, z odporom, s kolaboracijo, z zločini med vojno in po njej, s strahotami vojne. Vojna je strašna stvar. V vrtincu njenih strahot odločitve za človeka niso nikoli enostavne, niso lahke. Lahko se jih razume. Lahko se jih obžaluje. Lahko se in mora se žalovati za mrtvim. Že ena sama žrtev je preveč. V malem narodu, kot je naš, je toliko bolj boleča. A je vojna tudi nauk. Nam Slovencem ponujata nauk dve vojni, tista, ki so nam jo vsilili okupatorji in tista, ki nam jo je z agresijo vsilila jugoslovanska, nekdaj tudi naša armada. Nauk je jasen: svoboda ni podarjena! Nikoli. Sovražnik je ne podari. Nikoli. Za svobodo se je potrebno boriti in si jo priboriti, ne glede na ceno, ki jo je potrebno plačati. Svobodo je potrebno znati tudi varovati in vedno znova dokazovati, da si je vreden.To je zdaj, ko jo imamo, naša dolžnost in odgovornost do tistih, ki so nam jo priborili. V tem nemirnem svetu, v katerem živimo, to ni lahko. Največ, kar lahko storimo je, da vztrajno delamo za mir. V razmerah, ko se veliko več govori o vojni in ko vojne nedaleč od nas uničujejo cele države in narode, je to celo izjemno težko. A druge izbire nimamo. Samo mir nam zagotavlja prihodnost. Verjamem, drage prijateljice in spoštovani prijatelji, da je naša skupna želja, da bi mirno in človeka vredno prihodnost imeli rodovi, ki prihajajo za nami. Za to se je vredno potruditi. Potem bo tudi beseda domovina imela svojo pravo vsebino.
Položitev vencev na spomenik, je ob spoštovanju do vseh žrtev in ob minuti tišine izrazila množica navzočih oz. delegacije posameznih združenj.
Druženje ne le po slovesnosti, temveč tudi v avtobusu, je stkalo prijateljstva, ki jih je udeleženec Iztok Strnad izrazil z besedami : »Spoštovati moramo vse, za kar so se borili naši starši med NOB in biti vedno ter povsod proti tistim, ki skušajo omalovaževati njihovo delo in boj!«
Tekst in foto: Miloš Šonc
Slike so v povezavi.