Prispevek učencev OŠ Brinje

PREDAVANJE O HOLOKAVSTU

Prvi januar je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta, zato smo se takrat devetošolci udeležili predavanja dveh gospa, ki sta nam povedali nekaj o njunih pretresljivih izkušnjah. Pogovor je vodil gospod Franc Štibernik, sodelovali pa sta Zalka in Pepca.

Pepca se je rodila v Hrastju in se s 15 leti zaposlila v Motvozu, kjer je bilo žarišče odporniškega gibanja. Leta 1942 je bila zaradi svojega delovanja za Osvobodilno fronto odpuščena. Celotna družina s 5 otroki je bila odpeljana v italijansko taborišče, kjer so ostali do leta 1943. Januarja je bila Pepca aretirana, mučena in večkrat tepena, vendar kljub pritisku ni izdala ničesar. Kasneje je bila odpeljana v Ljubljano, zatem pa v nemško taborišče, kjer je srečala Zalko. Leta 1944 je bila ponovno aretirana. Transportiranih je bilo 98 žensk, ki so jim ob prihodu tja vzeli čisto vse stvari. Obiskala je mnogo zaporov, njen oče in brat pa sta medtem že padla.
Zalka se je rodila v Višnji gori, zatem pa sta se z mamo za 6 let preselili v Francijo. Ko sta se vrnili domov, je Zalka hitro poprijela za delo. Zaposlila se je kot varuška na brinjskem gradu in tam pomagala družini. Ko se je nekega dne odpravila v trgovino, so jo zasliševali, kam gre, in naslednji dan aretirali njo in pet drugih.

Ko so bili odpeljani v taborišče, so jim bile dodeljene številke. Čez dan sta trdo delali in kljub pritiskom nista želeli izdati slovenskega naroda. Zaradi slabe higiene so se širile bolezni. Večkrat sta dobili klofute zaradi zamude, če sta kaj prikrivali, so vanju spustili pse in bili sta tepeni z žilavko. Vse paznice so bile do taboriščnikov zelo stroge in jim večkrat niso dale jesti.
Obe, Pepca in Zalka, sta se zelo zavzemali za slovenski jezik in nista želeli peti ter govoriti v nemškem jeziku, čeprav sta bili zaradi tega velikokrat tepeni. Kasneje sta bili odpeljani nazaj v Slovenijo. Dolgo sta čakali na prihod vlaka in ga na koncu le dočakali.
Predavanje sta pričevalki končali z mislijo, da si želita, da bi se čim več mladih zavedalo, da so slovenskega naroda in da moramo narod ohranjati – ne smemo pozabiti, da smo Slovenci, zato čuvajmo svojo zemljo. Mladim v opomin, starejšim v spomin!

Hana Zaletelj, Lucija Legen, Vid Šterbenc, Naja Omahen, 9. razred OŠ Brinje Grosuplje

Delite na socialnem omrežju!