Branko Šekoranja

ORGANIZACIJA IN USPOSABLJANJE ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE ZA IZVAJANJE NALOG V IZREDNIH RAZMERAH, NEPOSREDNI VOJNI NEVARNOSTI IN VOJNI PRED LETOM 1991

Uvod

   Usposabljanje organov za notranje zadeve je bilo glede na razpoložljiv čas delno proučeno, in sicer predvsem s poudarkom na organizaciji in usposabljanju organov za delo v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni. Proučevali smo tudi priprave na vojno in organiziranost organa. Tematika je bila v preteklosti že obravnavana s strani posameznih avtorjev, vendar predvsem z vidika izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja za redno delo. Iz te in druge pridobljene dokumentacije pa se da ugotoviti, da je usposabljanje, izpopolnjevanje in  izobraževanje potekalo tudi za uporabo milice v obrambne namene in za delo na področju civilne zaščite. Ostale strukture organov za notranje zadeve so se usposabljale za izvajanje delovne dolžnosti, torej kot podpora obrambi države oziroma njenim oboroženim silam. Zato bo v nadaljevanju dan poudarek na področju obrambnega planiranja, organiziranja in usposabljanja organov za notranje zadeve med leti od 1945 do 1991.

Pravne podlage

   Organi za notranje zadeve so se za delo v izrednih razmerah, vojni nevarnosti in vojni usposabljali ves čas svojega obstoja pred letom 1991. Pravni okvirji priprav in usposabljanja so bili navadno predpisani v zakonih in drugih pravnih aktih, ki so urejali področje obrambe, družbene samozaščite in civilne zaščite ter notranjih zadev. Intenziteta priprav je bila odvisna tudi od varnostnih razmer v ožji regiji in širši mednarodni skupnosti. Po letu 1945 so bila usposabljanja v pristojnosti zveznih oblasti, kasneje, t. j. po letu 1968, pa je prišlo do delne decentralizacije pristojnosti in je bila pristojnost v precejšnji meri prenesena na republike. Za vodenje in priprave na področju notranjih zadeve je takrat bil zadolžen Sekretariat za notranje zadeve Socialistične Republike Slovenije na podlagi naslednjih zakonov:

• Ustava Socialistične Republike Slovenije (glej Viri 1),
• Zakon notranjih zadevah (glej Viri 2),
• Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (glej Viri 3),
• Zakon o ljudski obrambi (glej Viri 4),
• Zakon o vojaški obveznosti (glej Viri 5),
• Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (glej Viri 6),
• Zakon o notranjih zadevah (glej Viri 7),
• smernice pristojnih organov SRS in SFRJ.

   Vsebina zakonov se je nekoliko spreminjala in dopolnjevala, vendar sta mesto in vloga organa na področju pravne ureditve glede delovanja v različnih varnostnih razmerah ves čas ostajala približno enaka. Zaradi lažjega razumevanja omenjene tematike sem se odločil, da na začetku predstavim zvezni Zakon o ljudski obrambi (Ur. List SFRJ, št. 22-358/74), ki  je v 19. členu določal, da je v neposredni vojni nevarnosti in vojnem stanju milica del teritorialne obrambe in izvršuje svoje naloge. V skladu z obrambnim načrtom pa je lahko uporabljena za izvajanje nalog teritorialne obrambe. Dokler milica izvaja naloge teritorialne obrambe, je ta pod poveljstvom štaba ali poveljnika teritorialne obrambe. V istem členu je bilo določeno, da so lahko enote teritorialne obrabe uporabljene za vzdrževanje javnega reda in miru in da so v tem času podrejene pristojnemu starešini organov za notranje zadeve. Pripadniki teritorialne obrambe pa imajo policijska pooblastila.

   Poleg tega je potrebno omenjati še republiški  Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni zaščiti (Ur. list SR Slovenije, št. 35-1575/82), ki  je v sedmi točki 114. člena nalagal državnim organom, da sodelujejo pri organizaciji in izvedbi vaj ter pri izvajanju programov obrambnega in samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih organov in skrbijo za strokovno usposobljenost svojih delavcev za delo v izrednih razmerah in vojni. S 115. členom pa so bile Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve dodeljene še dodatne zadolžitve, ki so se nanašale predvsem na: pripravo varnostne ocene, pripravo in usposabljanje, organizacijo delovanja, izvajanje varnostnih ukrepov, delo ob naravnih nesrečah, nudenje strokovne pomoči vsem členom družbene samozaščite, predpisovanje preventive na področju požarne varnosti ter pomoč pri usposabljanju narodne zaščite.  V 127. členu istega zakona je bilo določeno, da se v neposredni vojni nevarnosti in v vojni za izvršitev določenih bojnih nalog oboroženih sil lahko uporabijo tudi enote milice, če vojne razmere tako zahtevajo. O tem je odločal pristojni organ.

 Zakon o notranjih zadevah (Ur. List SR Slovenije, št. 47/72) je v 9. členu določal, da organi za notranje zadeve v mejah svoje pristojnosti izvršujejo obrambne priprave v skladu s posebnimi predpisi.

   Na podlagi sprejetih zakonov, podzakonskih aktov in smernic pristojnih zveznih in republiških organov je sekretariat za notranje zadeve pripravljal lastne interne pravne akte in druge dokumente za delo organa v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni.

   Poudariti je potrebno, da so se organi za notranje zadeve na podlagi teh dokumentov redno usposabljali za delo v različnih razmerah tako na državni, regijski kot tudi na občinski ravni. V okviru usposabljanj so bili vsako leto sprejeti programi in načrti za izvedbo usposabljanj. Programi in načrti za izvedbo usposabljanj so bili posredovani vsem organizacijskim enotam Ministrstva za notranje zadeve na državni, regijski in lokalni ravni.  Udeležba na usposabljanjih je bila obvezna za vse delavce organov za notranje zadeve in njihov rezervni sestav. Za udeležence so se vodili dokumenti usposabljanja, npr. urniki usposabljanja, dnevnik usposabljanja, prisotnost in dokumentacija o doseženih rezultatih. Izvedba usposabljanj se je redno analizirala tako preko pisnega ali ustnega preverjanja kot izvajanja praktičnih postopkov, vaj v večjem ali manjšem obsegu itd. Ocenjevala se je stopnja doseženega znanja posameznikov in enote. Težave, ki so se pojavljale pri usposabljanju, eventualni predlogi izvajalcev ali udeležencev usposabljanja ter ugotovitve nadzornikov ob izvajanju nadzora nad usposabljanji, so se upoštevali pri izdelavi poročil in pripravi ter posodobitvi letnih programov in drugih oblik usposabljanj in izpopolnjevanj. Na podlagi ocen oziroma analiz, predlogov ter sprejetih ocen stopnje ogroženosti so se podajali predlogi za izboljšanje priprav in pripravljenosti za delo organa v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni za nadaljnja časovna obdobja.

   Posebej moramo poudariti, da so se organi za notranje zadeve morali usposabljati tudi za delo na področju civilne zaščite. Tudi ta je bila namreč eden od pomembnih segmentov, namenjenih podpori obrambnih priprav, med katere spadajo na primer zatemnitev, zaklanjanje, evakuacija, reševanje, odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, dekontaminacija, reševanje izpod ruševin itd. Ugotavljamo, da je bilo usposabljanje usmerjeno tudi v priprave za delo ob naravnih in drugih nesrečah ter za izvajanje nalog v drugačnih okoliščinah. Ta segment usposabljanja je bil v posamičnih časovnih obdobjih obravnavan z različno intenziteto, v nekaterih obdobjih pa tudi nekoliko zanemarjen.

   Ugotavljamo, da je vsaka notranja organizacijska enota Republiškega sekretariata za notranje zadeve glede na svoj predpisan obseg nalog imela temu primerne obrambne priprave, tako na področju javne varnosti (milica, kriminalistične službe, skupne službe – danes logistika) kot tudi na področju državne varnosti, informatike, analitike in upravnih notranjih zadev ter odreda za oskrbo.

   Posebno poglavje je predstavljala odgovornost organa na področju varnostnega načrtovanja, izvajanja strokovnega nadzora nad obrambnimi pripravami, sodelovanja pri inšpekcijskih nadzorih ter sodelovanja v medresorskih delovnih skupinah, ki so usklajevale omenjene priprave, pripravljale izhodišča za izvedbo vaj na vseh nivojih in reševale druga vprašanja, povezana s problematiko.

Akti Republiškega sekretariata za notranje zadeve za delo v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni

   Republiški sekretariat za notranje zadeve je na podlagi zakonskih določil in smernic pristojnih organov za realizacijo obrambnih priprav pripravljal in sprejemal ustrezne dokumente, kot: pravilnike za delovanje v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni, akte o organizaciji in sistemizaciji ter kadrovski popolnitvi z aktivnim in rezervnim sestavom vojno-organizacijskih enot organov za notranje zadeve, akte za zagotavljanje zdravstvene oskrbe, akte o sistemizaciji in popolnitvi vojno-organizacijskih enot organov za notranje zadeve in akte o sistemizaciji materialno tehničnih sredstev v organizacijski enotah  in oskrbe z materialno-tehničnimi sredstvi ob neposredni vojni nevarnosti in vojni. Dokumentirali so tudi potrebe po materialno-tehničnih sredstvih, ki so se pridobivala iz popisa. Vsi akti so bili medsebojno usklajevani, pri čemer so se upoštevale prejete usmeritve s strani takratnega Sekretariata za obrambo ter smernice, ki jih je izdajalo Predsedstvo Socialistične Republike Slovenije.

   Republiški sekretariat je izdal tudi navodilo glede številčenja vseh vojno-organizacijskih enot organov za notranje zadeve na območju takratne Socialistične Republike Slovenije, ki ga je ob organizacijskih  spremembah stalno dopolnjeval in posodabljal. Navodilo je bilo namenjeno razporejanju kadra (vojaških in delovnih obveznikov) v vojno-organizacijske enote ter komuniciranju med določenimi organi zaradi zagotavljanja nemotene mobilizacije, varnosti in tajnosti postopkov.

   Pri tem je treba poudariti, da so organi za notranje zadeve morali na podlagi veljavnih zakonov, sprejetih usmeritev in smernic pripraviti in sprejeti tudi ustrezne interne akte v zvezi z organiziranostjo, opremljenostjo in usposobljenostjo organa za delo na področju civilne zaščite.

Organiziranost dejavnosti na področju obrambnih priprav za delo ONZ v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni

   Glede na mesto in vlogo  organov za notranje zadeve v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni, je imel takratni Republiški sekretariat za notranje zadeve imenovane upravitelje obrambnih načrtov, ki so skrbeli za načrtovanje, pripravo, usposabljanje in usklajevanje nalog z drugimi državnimi organi in organizacijami. Upravitelje obrambnih priprav je imenoval Kabinet ministra, ki je skrbel za celotno koordinacijo priprav organov za notranje zadeve – tako na ravni Uprave državne varnosti za potrebe državne varnosti kot na ravni javne varnosti (Inšpektorata/Uprave milice) za potrebe milice in njenega rezervnega sestava, v Upravi kriminalistične službe, Kadrovski službi za kadrovske potrebe in zdravstveno oskrbo, Upravi upravnih notranjih zadev za potrebe upravnih notranjih zadev na državni in občinski ravni in v Upravi skupnih služb za potrebe oskrbe celotnega organa, kamor so bile umeščene tudi zveze in zagotavljanje finančnih virov.

   Načrtovalci obrambnih priprav so bili imenovani oziroma določeni tudi na regijski ravni, tj. na nivoju Uprave javne varnosti (kasneje Uprave za notranje zadeve) in na občinski ravni, tj. na  nivoju postaje milice in upravnega organa za notranje zadeve pri občini, kot tudi na nivoju lokalnih skupnosti.

   Rezervna sestava organov za notranje zadeve je bila – razen v milico – vključena tudi v druge uprave in službe za nemoteno izvajanje  nalog v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni, kjer se je obseg nalog iz dela zaradi različnih okoliščin bistveno povečal. Poudariti je potrebno, da je milica glede na pristojnosti, pooblastila in obseg nalog imela določeno največje število rezervnega sestava – tj. rezervnih miličnikov.

   Ocenjujemo, da je glede na organiziranost in zakonske obveznosti tudi Odred za oskrbo izvajal določene obrambne priprave, vendar s proučevanjem dosegljivega gradiva nismo uspeli priti do verodostojnih podatkov.

Obseg priprav za delovanje ONZ v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni

   Priprave za delovanje ONZ v izrednem razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni so obsegale več področij, in sicer za:

• kabinet republiškega sekretarja,
• delo javne varnosti,
• delo državne varnosti,
• področje kadrovskih zadev in zdravstvene oskrbe,
• področje informatike,
• področje skupnih služb s poudarkom na področju zagotavljanja finančnih sredstev, oborožitve, zvez in servisiranja, minsko-eksplozivnih in plinskih sredstev, sredstev za osebno zaščito zvez, osebne in dopolnilne opreme milice, prevoznih sredstev ter oskrbe posebnih in vojnih enot milice,
• pridobivanje in razporejanje rezervnega sestava organov za notranje zadeve in sredstev iz popisa,
• usposabljanje in izpolnjevanje za delo organa v različnih varnostnih razmerah.

   Kabinet republiškega sekretarja za notranje zadeve je imel dva svetovalca za obrambne zadeve, ki sta skrbela predvsem za koordinacijo izvajanja nalog na ravni ministrstva, na medresorski ravni in ravni drugih pristojnih organov in organizacij na republiškem in po potrebi na regijskem ter občinskem nivoju.

   Na področju javne varnosti so se izvajala usposabljanja za področje dela milice in kriminalistične službe za delo v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni. Milica je imela na državni ravni za potrebe priprav organiziran poseben oddelek. Ta je skrbel za celovito in usklajeno načrtovanje, za priprave za prehod dela milice v izredne razmere, neposredno vojno nevarnost in vojno. To je bil t.i. četrti oddelek Inšpektorata/Uprave milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Na regijski ravni, t.j. upravi javne varnosti (kasneje upravah za notranje zadeve), je imela milica imenovane inšpektorje za VEM in PEM, ki so skrbeli za obrambne priprave na regijski ravni. Kriminalistična služba je imela strokovnega sodelavca, ki je pokrival področje obrambnih priprav v okvirih njene pristojnosti.

   Ta oddelek je zagotavljal načrtovanje, organiziranje in izvajanje usposabljanja aktivnega in rezervnega sestava milice na vseh organizacijskih nivojih. Pripravljala in posodabljala se je organizacijska struktura, ki se je sproti prilagajala potrebam za učinkovito opravljanje nalog v različnih varnostnih razmerah. Sodelovalo se je v medresorskem in medsektorskem  usklajevanju priprav in izvajanju nalog, vaj in  drugih preverjanj. Pripravljale in izvajale so se vaje za vse ravni usposabljanja (državno, regijsko, občinsko), preverjale so se priprave in usposobljenost za izvedbo mobilizacije, kontrolirala se je učinkovitost kurirske službe in konkretno izvajanje mobilizacije, podajale so se pobude za nabavo sodobnih tehničnih sredstev za vojno-organizacijske enote,  spremljala se je realizacija stopnje opremljenosti milice, skrbelo se je za popolnitev z rezervno sestavo ter sredstvi iz popisa. Ta oddelek je v milici izvajal strokovni nadzor nad pripravami na nižjih nivojih. Pripravljal je usmeritve oziroma navodila za uprave javne varnosti/uprave za notranje zadeve in postaje milice in druge organizacijske enote v sestavi takratne milice oziroma Republiškega sekretariata, če se je to nanašalo na delo milice. Poleg tega je sodeloval z ostalimi strukturami družbene samozaščite.

   Služba državne varnosti  je skrbela za organiziranje, načrtovanje in potek priprav na področju dela državne varnosti. Zagotavljalo se je načrtovanje, organiziranje in izvajanje usposabljanja aktivnega in rezervnega sestava delavcev državne varnosti na vseh organizacijskih nivojih. Služba je sodelovala pri medresorskem in medsektorskem  usklajevanju priprav in izvajanju nalog iz svoje pristojnosti, vaj in  drugih preverjanj  ter skrbela, da so priprave potekale nemoteno.

   Na področju kadrovskih zadev so se pripravljali: pravilniki za delo organa v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni, akti o vojni sistemizaciji organa in akti o številčnem sistemu vojno-organizacijskih  enot organa po celotni vertikali – od državne do lokalne ravni.  Služba je skupaj z milico in drugimi upravami v organu skrbela za popolnitev enot z rezervno sestavo in reševala drugo problematiko, povezano z vojnimi obvezniki, kot na primer: dvojne razporeditve, nadomestila, vpoklici na vaje in usposabljanja itd. Poudariti moramo, da je bila Kadrovska služba zadolžena tudi za pripravo in izvajanje aktov, ki so določali obseg in način izvajanja zdravstvene oskrbe organa v različnih varnostnih razmerah. Skrbela je tudi za ustrezno zdravstveno usposabljanje miličnikov in rezervnega sestava milice ter ostalih delavcev organov za notranje zadeve. Zagotavljala je zdravstveno oskrbo pri izvedbi vaj milice in drugih organizacijskih enot sekretariata (npr. vaje v streljanju, …). Sodelovala je z zdravstvenimi ustanovami v zvezi s potrebami po zdravstveni oskrbi delavcev organov za notranje zadeve v različnih varnostnih razmerah.

   Skupne službe so sprejemale akte o materialno-tehnični sistemizaciji po organizacijskih enotah organov za notranje zadeve v Socialistični Republiki Sloveniji ob neposredni vojni nevarnosti in vojni (glej Viri 8) ter druge dokumente v zvezi z zagotavljanjem oskrbe celotnega organa v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti ob mobilizaciji in vojni s posebnim poudarkom na področju zagotavljanja finančnih sredstev, goriv, maziv, hrane, oborožitve in njenega servisiranja, streliva, minsko-eksplozivnih in plinskih  sredstev, sredstev za osebno in vzajemno zaščito, zvez in opreme za komuniciranje, načrtovanje in organizacijo kurirskih zvez (glej Viri 9), osebne in dopolnilne opreme milice, opremljanje rezervne sestave ter oskrbe posebnih in vojnih enot milice. Skupne službe so izdale tudi navodilo o označevanju in klasifikaciji materialnih sredstev in dokumentov, ki se evakuirajo v primeru nenadnega napada ali vojne.

   Na regijski ravni, t. j. v upravah javne varnosti/ upravah za notranje zadeve, ki jih je bilo 13, pa je imela milica imenovane inšpektorje za VEM in PEM, ki so skrbeli za obrambne priprave na regijski ravni. Njihova naloga je bila realizacija prejetih smernic vodstva milice in Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Te usmeritve so se nanašale na načrtovanje obrambnih priprav na regijski in lokalni , t. j. postajah milice, na pripravo in izvedbo posameznih usposabljanj aktivnega sestava milice in rezervnega sestava milice, usposabljanje PEM in VEM enot, skrb za pridobivanje rezervnega sestave milice, izvrševanje planov napotitve delavcev milice in pripadnikov rezervnega sestave milice v centre za usposabljanje s področja delovanja organa v neposredni vojni nevarnosti, vojni in izrednih razmerah, načrtovanje  in  skrb za pridobivanje sredstev iz popisa, pripravo aktov, ki so se nanašali na obrambne priprave, mobilizacijo in področje varnosti ter civilne zaščite, nudenje strokovne pomoči ostalim organizacijskim enotam, postajam in oddelkom milice, sodelovanje s pokrajinskimi organi, pripravo analiz, poročil ter izvajanje drugih nalog iz njihove pristojnosti.

 Posebej je pomembno poudariti, da so na priprave za delo organa pomembno vplivale različne medresorske koordinacije, ki so delovale na republiški, regijski in občinski ravni (npr. Komiteji za SLO in DS, itd). Delovanje teh koordinacij je bilo usmerjeno v medsebojno usklajevanje vsebin, potreb in obsega različnih oblik usposabljanj. Usposabljanja so se medsebojno dopolnjevala in nadgrajevala. Vsi ti napori so imeli za cilj dosego višje stopnje pripravljenosti, opremljenosti in organiziranosti organa za delo v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni.

Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje v ONZ

   Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje pooblaščenih uradnih oseb in drugih delavcev organov za notranje zadeve ter njenega rezervnega sestava se je izvajalo na različne načine, in sicer:

• po programih, ki jih je predpisoval sekretar za notranje zadeve,
• v šoli za miličnike kadete (glej Viri 10),
• v odseku/šoli za miličnike pripravnike (glej Viri 11),
• v višji šoli za notranje zadeve,
• na vojaških akademijah,
• na tečajih protibombne zaščite,
• na tečajih Inštituta varnosti Beograd,
• v ti. Trenažnih centrih v Zgornji Otavi pri Cerknici,  Ugarju pri Ribnici , Jasnici pri Kočevju in po letu 1991 v Gotenici  (glej Viri 12),
• v programih usposabljanja za ZEM,
• v programih usposabljanja za rezervne miličnike in rezervne delavce organov za notranje zadeve,
• na regijski in občinski ravni v obliki teoretičnih usposabljanj, enodnevnih praks za rezervne miličnike na postajah milice,
• v republiških centrih drugih organov in na vajah državnega, regijskega ali občinskega nivoja.

   Letne programe usposabljanj in izpopolnjevanj za delo organov za notranje zadeve  v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni je predpisoval sekretar za notranje zadeve. Njihovo vsebino bomo obravnavali v posebnem poglavju.

   Kadetski sistem izobraževanja je zajemal tudi izobraževanje s področja vojaških veščin, in sicer oborožitve, vojaške taktike, topografije, atomske, biološke in kemične zaščite ter zbornega pouka. Med predavanji o oborožitvi je potekalo spoznavanje orožja, na primer puške M-48, polavtomatske puške, avtomatskih pušk M-70 in M-70A, puškomitraljezov, brzostrelk in pištol v oborožitvi milice, bomb in minsko- eksplozivnih sredstev, namenjenih protitankovskemu in protipehotnemu bojevanju. Po posebnih in prilagojenih programih so potekale tudi vaje v streljanju. V okviru pouka vojaške taktike so se obravnavale taktike delovanja posameznika, skupine in oddelka v izvidnici, napadu, obrambi ali zasedi, in sicer tako v šoli kot na tritedenskih vojaških vajah, ki so potekale na Ugarju (glej Viri 13) ali drugih trenažnih centrih.  Po uspešno končanem triletnem oz. štiriletnem šolanju se je miličniku kadetu priznal odslužen vojaški rok. Pri pristojnem organu so bili  vpisani v vojno evidenčno dolžnost »vojaški policist«. Pomembno je poudariti, da so usposabljanja v prvih dveh letnikih obsegala tudi vojaške predmete, v drugih dveh letnikih pa je bilo usposabljanje usmerjeno v pridobivanje veščin in znanj s področja policijske taktike, tako na teoretični kot na praktični ravni v šoli in v trenažnih centrih oziroma na terenu. Tu so se pridobivala predvsem znanja in veščine s področja pregledovanja oseb, objektov, prevoznih sredstev, tras in terena, iskanja storilcev kaznivih dejanj in pogrešanih oseb ter njihovega prijetja, protidiverzantskega boja, iskanja in zavarovanja sledov itd. Skozi celotno izobraževanje so miličniki kadeti izvajali tudi stražarsko, rediteljsko, požarno-varnostno in dežurno službo, naj si bo v šoli ali na terenskih usposabljanjih. Podobne vsebine so bile obravnavane tudi v triletnem sistemu izobraževanja  za miličnika kadeta do leta 1974, ko je nastopila šolanje prva štiriletna generacija. Poudariti je treba le, da so bile vsebine časovno nekoliko drugače razporejene.

   Šola (oziroma odsek) za miličnike je bila namenjena usposabljanju za poklic miličnika in so jo obiskovali miličniki pripravniki. Pripravniki so morali imeti končano najmanj poklicno šolo in obvezno odslužen vojaški rok. Ob vstopu v milico je bilo z njimi sklenjeno delovno razmerje. Poleg pouka strokovnih predmetov so na šoli potekala usposabljanja za delo organa v različnih varnostnih razmerah, v okviru katerih so pripravniki podrobno spoznavali policijsko taktiko in oborožitev milice, izvajale pa so se tudi vaje v streljanju, terenske vaje, neposredna praksa na postajah milice itd.

   Od leta 1972 je Republiški sekretariat za notranje zadeve miličnike redno pošiljal na šolanje na vojaško akademijo kopenske in občasno na letalsko smer. Po končanem šolanju na vojaških akademijah so diplomanti iz vrst milice pridobili čin rezervnega oficirja. Razporejeni so bili na delo v različne enote milice tako na lokalni, regijski kot tudi na državni ravni, v Izobraževalni sistem organov za notranje zadeve, Letalsko enoto milice in Trenažni center Jasnica, kjer so pridobili ustrezen naziv. S to obliko šolanja je slovenska milica pridobila veliko teoretičnega in praktičnega znanja. Pridobljena znanja so občutno vplivala na vsebinsko-strokovno raven priprave programov ter na zvišanje nivoja izvedbe različnih oblik usposabljanj in izpopolnjevanj, z upoštevanjem pravilne umestitve in uskladitve taktike in pooblastil milice za izvajanje nalog v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni. To je imelo vpliv tudi na zagotavljanje finančnih sredstev in na ustrezno tehnično opremljanje ONZ. Diplomanti vojaških akademij so opravljali tudi različne vodstvene naloge v milici, njenih posebnih enotah, specialni enoti in vojno-organizacijskih enotah, v izobraževalnem sistemu ONZ in kasneje v policiji (glej Viri 14).

   Študenti Višje šole za notranje zadeve so se teoretično in praktično  usposabljali za poveljevanje in vodenje enot milice in drugih enot v različnih varnostnih razmerah. Praktične oblike usposabljanja so se izvajale tudi v trenažnem centru Jasnica.

 Milica je miličnike pošiljala tudi na programe usposabljanj in izpopolnjevanj s področja protidiverzantske zaščite (glej Viri 15), kjer so bili tečaji zaradi nastalih varnostnih razmer organizirani v Beogradu preko IX. Uprave Službe državne varnosti Zveznega sekretariata za notranje zadeve pri Centru za obveščevalno–diverzantsko dejavnost JLA Pančevo. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Hrvaške je leta 1975 organiziral enoletno specializacijo s področja bombne zaščite za lastne potrebe,  usposabljanje pa so omogočili tudi enemu pripadniku milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije. Leta 1976 je na zvezni ravni prišlo do reorganizacije usposabljanja na tem področju in je to vlogo prevzel novoustanovljeni Inštitut za varnost v Beogradu, ki je izvajal osnovni (enomesečni) in višji (trimesečni) tečaj s področja protidiverzantske zaščite. Leta 1984 je bila s tega področja uvedena devetmesečna specializacija. Nekaj miličnikov se je usposabljalo za področje odstranjevanja neeksplodiranih ubojnih sredstev Centru Civilne zaščite v Pančevu. Milica je skrbela, da so pripadniki protibombne zaščite redno usposabljali vse pripadnike organov za notranje zadeve, PEM-a, VEM-a, miličnike kadete, miličnike pripravnike, tečajnike različnih tečajev, rezervno sestavo organov za notranje zadeve in druge strukture družbene samozaščite za prepoznavo, ravnanje in ukrepanje ob anonimnih grožnjah, najdbi sumljivih sredstev, najdbi diverzantsko-terorističnih sredstev, njihovi vsebini in nevarnosti itd. Prav tako so pomembna znanja in izkušnje prispevale vojaške osebe,  zaposlene v milici. To je pomembno vplivalo na nadaljnji razvoj te dejavnosti v policiji po letu 1991.

   Inštitut varnosti je poleg usposabljanj s področja protidiverzantske zaščite usposabljal letališke kadre za rentgenske preglede ročne in oddvojene prtljage, tovora, protibombnega pregleda oseb, objektov in vozil, usposabljal kader na področju kriptozaščite ter za delo na področju državne varnosti. Izvajal je tudi različne raziskovalne študije s področja varnosti in obrambe države.

   V trenažnih centrih so se izvajale različne oblike usposabljanj in izpopolnjevanj organov za notranje zadeve s poudarkom na njihovem rednem delu, opravljanju nalog v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in v vojni. Usposabljanja so bila namenjena tudi protispecialnemu delovanju. V teh centrih se je sistematično usposabljalo tudi pripadnike rezervne sestave organov za notranje zadeve, študente Višje šole za notranje zadeve, pa tudi pripadnike Teritorialne obrambe. Pripadniki rezervnega sestava so se usposabljali za delo rezervnih miličnikov oziroma rezervnih delavcev organov za notranje zadeve po odsluženem vojaškem roku. Vse oblike usposabljanj so se medsebojno prepletale tudi zaradi različne organiziranosti in namembnosti enot za opravljanje nalog javne pa tudi državne varnosti oziroma drugih nalog iz pristojnosti organov za notranje zadeve. Posebno mesto in vlogo v zgodovini usposabljanja milice je imela Jasnica, saj se je tu usposabljalo največ različnih struktur organov za notranje zadeve. Center Jasnica so vodili Šturm Andrej, Beznik Vinko, Čibej Angel in Zlobko Branko (Glej Viri 16).

   Za ilustracijo lahko povemo, da je poveljnik milice dne 15. 12. 1980 izdal razpored za usposabljanje miličnikov v Trenažnem centru Jasnica za leto 1981 (glej Viri 17). Z razporedom je bilo določeno izvajanje naslednjih tečajev: 1 tridnevni pripravljalni tečaj za komandirje oddelkov VEM, 6 dvajsetdnevnih tečajev za oddelke VEM, poveljnike in pomočnike poveljnikov operativnega območja UNZ ter inšpektorje VEM in PEM inšpektorata milice UNZ, 8 petdnevnih tečajev za oddelke PEM, 2 petdnevna tečaja za komandirje postaj milice s splošnim in posebnim delovnim področjem ter inšpektorje PEM in VEM, 1 dvodnevni seminar  za ostrostrelce (Uprav javne varnosti/Uprav za notranje zadeve, ZEM-a in PEM-a) in 3 dvodnevne tečaje za strelce metalcev min. Takšni oz. podobni razporedi usposabljanj so se izdajali vsako leto. Ocenjuje se,  da se je v Trenažnem centru Jasnica na letni ravni tako usposabljalo okoli 1600  do 2000 miličnikov, pripadnikov rezervne sestave in okoli 400 drugih delavcev ONZ za delo organa v izrednem stanju, neposredni vojni nevarnosti in vojni. V tem centru so se usposabljali tudi zunanji uporabniki, med njimi tudi pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije.

   V celotnem obdobju delovanja Trenažnega centra Jasnica se je tam usposabljalo preko 22.000 različnih pripadnikov varnostnih struktur SR Slovenije.

Dokument 1: Fotokopija razporeda usposabljanj v TC Jasnica za polletje 1981 (glej Viri 18)  

 

Tabela 1.: Fotokopija  letnega razporeda usposabljanj v Trenažnem centru Jasnica za leto 1981 (glej Viri 19)

   Določen del usposabljanj in vaj so na podlagi aktov ministra ali poveljnika milice morale pripraviti in izvesti Uprave javne varnosti (kasneje Uprave za notranje zadeve), ki bi v času neposredne vojne nevarnosti in vojne delovale kot pokrajinska poverjeništva in postaje milice za lokalno raven. Za izvedbo vaj so bile enotam posredovane predpostavke za pripravo in izvedbo vaj. Enote nižjega ranga so morale po opravljenih vajah izvesti analizo in posredovati poročila nadrejenim organizacijskim enotam.

   Za ZEM so bile poleg predpisanih vsebin opredeljene še dodatne naloge in vsebine za pridobivanje specialnih znanj s področja: varovanja določenih oseb in objektov, protiterorističnega delovanja, protidiverzijske/protibombne zaščite, izvajanja specialnih spremstev in prevozov, vzdrževanja javnega reda in miru, ko je ta huje kršen, uporabe specialnih sredstev ter pridobivanje veščin za opravljanje nalog v posebno težkih okoliščinah.

   Z rezervnimi miličniki se je usposabljanje izvajalo v obliki enodnevnih praktičnih vaj izvajanja policijskih postopkov na postajah ali oddelkih milice. Poleg tega so imeli tudi enodnevna teoretična usposabljanja iz predpisanih vsebin in izvajali vaje v streljanju. Takrat se je tudi preverjala njihova opremljenost in po potrebi zamenjevala ali dopolnjevala osebna in dopolnilna oprema.

   Milica je bila redno vključena v vaje »Nič Nas Ne sme Presenetiti«, kjer so se preverjali načrtovani ukrepi in postopki za primer jedrske nesreče (npr.: »Posavje 82«) in potresa (npr.: »Golovec 83«), postopki urejanja in nadzorovanja prometa, postopki ob naravnih in drugih nesrečah, izvajanje ukrepov s področja požarne varnosti, postopki zavarovanja izliva nevarnih snovi, usposabljanja za potrebe narodne zaščite itd. (glej Viri 20). 

   Milica je redno preverjala tudi svojo mobilizacijsko sposobnost in tako je leta 1987 izvedla največjo koncentracijo sil ter v vaji »KOZJEK 87« preverila usposobljenost za protidiverzantsko/protiteroristično delovanje skupaj z drugimi strukturami družbene samozaščite na širšem območju Pohorja. Organi za notranje zadeve/milica so bili tudi soorganizatorji, organizatorji ali so sodelovali še v drugih vajah, ki so bile organizirane v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter civilne zaščite; npr.: »Gorenjska 79«, »Sinhron 79«,  »Ljubljana 80/II«,  »Sava 82«, »Kras 82«, »Drava 84«, »Klor 85«, »Obramba 86«, »Jesen 87« in drugih.

Vaje v streljanju

   Uprava milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve je zaradi zagotavljanja varnosti lastnih sil, izvajalcev vaj in prebivalstva za izvedbo vaj v streljanju izdala dokument  s prilogo pripomočka, v katerem so bili opredeljeni vsi pogoji za organizacijo in izvedbo teh vaj, št. 21/0-S-61/3-12/80, z dne 26/12-1980, (glej Viri 21).

 Predpisani so bili tudi letni programi vaj v streljanju z osebnim službenim orožjem  in orožjem v kolektivni zadolžitvi. Milica je izvajala tudi strokovna usposabljanja za inštruktorje, ki so pripravljali in vodili vaje v streljanju.

   Tako se je zagotavljala čedalje boljša usposobljenost pripadnikov milice in drugih delavcev organov za notranje zadeve za rokovanje in uporabo orožja v različnih varnostnih razmerah ter različnih drugih situacijah. Namen vaj je bil tudi, da se je njihove udeležence opozarjalo na pravilno uporabo  orožja, upoštevajoč pooblastila za njegovo uporabo in okoliščine za njegovo uporabo. Dvigovala se je zavest in opozarjalo se je na pomen rednega vzdrževanja osebne in kolektivne oborožitve, osebne dopolnilne opreme, osebne zaščitne opreme in pravilne hrambe streliva v osebni ali  kolektivni zadolžitvi.

   Milica je dajala tudi poseben poudarek usposabljanju na področju pravilne in učinkovite uporabe plinskih sredstev za izvajanje nalog pri zagotavljanju javnega reda in miru, ko bi bil ta huje kršen. V ta namen so se izvajale raziskave v sodelovanju z Inštitutom za sodno medicino, pripravljale analize, proučevala zaščitna sredstva za učinkovito zaščito in nudenje strokovne prve pomoči in samopomoči, pripravljala ustrezna navodila za uporabo, izvajala strokovna usposabljanja miličnikov in drugih pooblaščenih uradnih oseb, objavljali strokovni članki in uvajala v uporabo nova sredstva.

Programi usposabljanja za delo ONZ v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni

   Programe usposabljanja za delo organov za notranje zadeve v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni je določil in sprejemal republiški sekretar za notranje zadeve. V Arhivu Slovenije je bilo moč najti arhivski dokument Ministrstva za notranje zadeve z naslovom Program usposabljanja in urjenja vojaških obveznikov organov za notranje zadeve za izvajanje nalog v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni, št. str. zaup. 01/47-79/76, z  dne 10/6-1976 (glej Viri 22) in Program izobraževanja miličnikov ob delu 1979/1980, št. 21/0-SZ-32/80, z dne 28/1-1980 ter Načrt in program obrambnega pouka in vzgoje za leto 1980, št. 21/0-SZ-32/80  (glej Viri 23). Drugi dokumenti s tega področja: Navodilo o organizaciji in izdelavi načrta civilne zaščite v organih za notranje zadeve, št. 01/47-SZ-106/79, 12/11-1970 (glej Viri 24) in Navodilo o organizaciji zdravstvene oskrbe v organih za notranje zadeve SR Slovenije v neposredni vojni nevarnosti in vojni št. 01/47-SZ-107/79, z dne17/11-1979  (glej Viri 25). Med arhivskimi dokumenti obstaja tudi načrt boja proti sovražni psihološki propagandni dejavnosti v času neposredne vojne nevarnosti in vojne.

   Program usposabljanja in urjenja vojaških obveznikov organov za notranje zadeve za izvajanje nalog v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni zajema strokovno usposabljanje v dveh delih, in sicer splošni del, ki je bil obvezen za vse vojaške obveznike organov za notranje zadeve in posebni del za vojaške obveznike milice, in še posebej za vojaške obveznike službe državne varnosti. Splošni del programa zajema predpisane vsebine, ki so se nanašale na družbeno ureditev, značilnosti varnostnega sistema SR Slovenije in SFRJ, nosilce sovražnega delovanja in škodljivega ravnanja, naloge organov za notranje zadeve v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni ter zakonska pooblastila za delo organov za notranje zadeve.

   Posebni del programa je imel predpisane vsebine, ki so se nanašale na teme in vaje operativne taktike in metodike delovanja ONZ od posameznikov, skupin do enot milice (sodelovanje s PEM-om, opazovanje, kontrola gibanja, zasede, blokade, uničevanje oboroženih zločinskih združb, odkrivanje in uničevanje infiltriranih gverilcev in diverzantov, zaščita organov oblasti, varovanje zaupnih podatkov, izvajanje mejnih zadev, delo po vojnih uredbah ter sodelovanje s štabi in enotami TO ter pristojnimi organi Socialistične Republike Slovenije in enotami JLA).

   V nadaljevanju posebni del programa podrobno določa usposabljanje vojaških obveznikov, ki so razporejeni v milico in posebej vojaških obveznikov, razporejenih v državno varnost. Usposabljanje pripadnikov milice je obsegalo naslednje vsebine: vzdrževanje javnega reda in miru v primeru večjih kršitev, elementarnih nesreč in izrednih razmer, strokovno ravnanje enot milice v boju proti diverzantsko- terorističnim skupinam in drugim sovražnim kriminalnim skupinam ali posameznikom, izvajanje nalog v neposredni vojni nevarnosti, izvajanje nalog v vojni, ob napadu, v primeru začasno zasedenega ozemlja in ob osvobajanju, praktični postopki z uporabo pooblastil in oborožitev (spoznavanje oborožitve,  plinskih in minsko-eksplozivnih sredstev ter praktične vaje v streljanju). Za vojaške obveznike, ki so bili razporejeni v službo državne varnosti, je bil program prilagojen njihovim potrebam delovanja in zajema obravnavo obveščevalnih sistemov, psihološke vojne, delovanje podcentrov, vzdrževanje javnega reda ob večjih neredih, metode dela, topografija, izbor lokacij, varovanje tajnosti podatkov, spoznavanje specialnega orožja, eksplozivnih sredstev in praktične vaje v  streljanju.  

   Za izvedbo tega programa je bil določen Center za izobraževanje, usposabljanje in urjenje posebnih in vojnih enot milice Trenažni center Jasnica. Program je 11. 6. 1976 predpisal sekretar za notranje zadeve.       

   Pri nadaljnjem proučevanju gradiva lahko ugotovimo, da so poveljniki milice izdajali letne načrte usposabljanj milice, ki so veljali za vse njene organizacijske enote. Usposabljanja pa so se morali udeležiti vsi zaposleni v milici in njen rezervni sestav.                                                                                                              

Navodilo o organizaciji in izdelavi načrta civilne zaščite v organih za notranje zadeve je bilo izdelano in sprejeto na podlagi Odloka Predsedstva SR Slovenije o izdelavi in vsebini obrambnega načrta, št. 81-3/79, z dne 19. 4. 1979 in 164. člena Zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. V načrtu so bile določene splošne določbe, organizacija, naloge, oprema, usposabljanje in končne določbe. V splošnih določbah je poudarjen pomen civilne zaščite in opredeljena organizacija civilne zaščite na ravni sekretariata in njegovih organizacijskih enot, organizacija na ravni regije in takratni občinski ravni, opredeljene pa so tudi naloge organa, potrebna oprema, usposabljanje in način realizacije tega projekta v sklopu organov za notranje zadeve.

   V nadaljevanju smo se osredotočili na usposabljanje pripadnikov in štabov civilne zaščite v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Določeno je bilo, da se usposabljanje izvaja na podlagi Učnega načrta, ki ga je izdal Republiški sekretariat za ljudsko obrambo. Kdaj in komu se prizna, da je že usposobljen oziroma je pridobil ustrezna znanja, je določal načrt Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Za vse pripadnike Štabov civilne zaščite je bil v določenem obsegu ur obvezen dopolnilni pouk. V okviru te kvote ur je potekala seznanitev z organizacijo organov, utrjevanje praktičnih znanj in izvajanje vaj.

   V petem poglavju z naslovom Navodila o organizaciji zdravstvene oskrbe v organih za notranje zadeve SR Slovenije v neposredni vojni nevarnosti in vojni je bilo opredeljeno usposabljanje pripadnikov (bolničarjev) vojno-organizacijskih enot organov za notranje zadeve za izvajanje zdravstvene oskrbe v neposredni vojni nevarnosti in vojni. Določena je bila organizacijska enota za pripravo in izvedbo programa usposabljanja v vseh organizacijskih enotah organa.

Usposabljanje pripadnikov Teritorialne obrambe SR Slovenije

   V Trenažnem centru Jasnica so se usposabljali tudi enote in starešine Teritorialne obrambe Slovenije s področja protispecialnega delovanja. Zelo se je razvila medsebojna pomoč pri usposabljanju med milico in Teritorialno obrambo na pokrajinski in občinski ravni. Na teh nivojih so se pripravljale in izvajale praktične vaje, kjer se je preverjala usposobljenost za koordinirano sodelovanje/delovanje v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni (glej Viri 26).

Pomembno je poudariti, da je leta  1986 na podlagi 185. člena  Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS, 35/82) potekalo usklajevanje predloga »Navodila o organiziranju, usposabljanju in izvajanju množične  izvidniško –obveščevalne dejavnosti pripadnikov narodne zaščite« ki ga je pripravil  Komandant TO SR Slovenije, z Republiškim sekretariatom za notranje zadeve in Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo (glej Viri 27). Akt je opredeljeval organizacijo, usposabljanje in izvajanje množično izvidniško obveščevalne dejavnosti, sodelovanje z organi za notranje zadeve in način sprejemanja programov usposabljanja.

Usposabljanje v Centru za obrambno usposabljanje Poljče Sekretariata za ljudsko obrambo

 Vodje obrambnih načrtov Republiškega sekretariata za notranje zadeve, pa tudi milice so se redno udeleževali usposabljanj, ki jih je organiziral Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, kjer so se seznanjali z oceno ogroženosti, pripravami in obsegom načrtovanja ter medsebojno izmenjavali mnenja in izkušnje ter usklajevale naloge za delo z drugimi subjekti družbene samozaščite. Obravnavala so se tudi priporočila Inšpekcijskega organa za izboljšanje obrambnih priprav republiških in drugih organov oz. subjektov družbene samozaščite. Ta usposabljanja so potekala vse od ustanovitve centra, torej od leta 1979. Pred tem so usposabljanja potekala na drugih lokacijah (glej Viri 28).

   Organi za notranje zadeve so se udeleževali in sodelovali tudi pri organizaciji usposabljanj po Programih usposabljanj kadrov za Splošno ljudsko obrambo in družbeno zaščito v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah, ki jih je z vsakoletnim programom predpisoval, določal ali odobril Republiški sekretariat za ljudsko obrambo. Program je zajemal teme s področja obrambnih priprav in področja civilne zaščite (glej Viri 29).

   Vsakoletnih posvetov v Republiškem centru za obrambno usposabljanje so se poleg predstavnikov upravnih organov za ljudsko obrambo občin, sekretarjev pokrajinskih odborov in komandirjev Teritorialne obrambe družbenopolitičnih skupnosti udeleževali tudi načelniki uprav za notranje zadeve, komandirji postaj milic s splošnim delovnim področjem ter predstavniki občinskih upravnih organov za notranje zadeve. Na posvetih so bili obravnavani aktualna problematika s področja obrambnih priprav in mesto ter vloga posameznega subjekta/nosilca pri podpori oziroma pripravah ostalih subjektov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.  Kot posebno zanimivost omenimo ločeno organiziran posvet konec leta 1983, razpisan za področje izvajanja tečaja za načelnike in namestnike narodne zaščite v krajevnih skupnostih, ki so se ga poleg sekretarjev občinskih upravnih organov za ljudsko obrambo in komandantov Teritorialne obrambe udeležili tudi komandirji postaj milice s splošnim delovnim področjem.

   Organi za notranje zadeve oziroma predstavniki milice so se udeleževali in sodelovali pri usposabljanjih s področja delovanja Štabov civilne zaščite na državni, regionalni in občinski ravni, še posebej kadar so bile opravljene večje kadrovske spremembe oziroma nova imenovanja (glej Viri 30). Zelo dobro je potekalo medsebojno sodelovanje, usposabljanje in strokovna izmenjava informacij, prakse in mnenj na področju odstranjevanja zaostalih ubojnih sredstev med pripadniki Enote za protidiverzantsko zaščito ZEM in strokovnjaki za neeksplodirana ubojna sredstva pri organih civilne zaščite. Pripadniki Enote za protidiverzantsko zaščito so se udeleževali tudi seminarjev, organiziranih na temo miniranja oziroma umetnega proženja snežnih plazov (glej Vir 31). Letalska enota milice je verjetno sodelovala pri usposabljanjih za koordinatorje gašenj in reševanj z uporabo letal in helikopterjev, ki ga je leta 1989 organiziral Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, saj je ta razpolagala tako z usposobljenim kadrom kot tudi s sredstvi za izvajanje gašenja požarov z helikopterji.

Vključenost organov za notranje zadeve v sistem protispecialnega delovanja 

   Iz dokumenta organov za notranje zadeve Socialistične  Republike Slovenije, ki se

nanaša na preprečevanje in odpravo izrednih razmer in obrambne priprave organa za primer neposredne vojne nevarnosti in vojne ugotovimo, da so bile milica in druge strukture organov za notranje zadeve vključene v štabe protispecialnega delovanja na vseh organizacijskih nivojih. Sistem je skrbel za letno načrtovanje in izvedbo vaj na državnem ali regijskem nivoju. Tako so vaje potekale pod različnimi imeni, kot npr.: »Jelovica 82«, »Krka 82« in podobno; po vsebini so preverjali mobilizacijsko sposobnost štabov in enot, njihovo usposobljenost za delovanje in medsebojno koordiniranje nalog. Ocenjevala se je tudi opremljenost enot za njihovo učinkovito delovanje. Obmejni pokrajinski štabi so proučevali njihove obveznosti pri globinskem varovanju državne meje, predvsem pa sodelovanje z obmejnimi enotami JLA in TIIO v času turistične sezone. Skrbeli so tudi za različne oblike usposabljanj (glej Viri 32).

Mobilizacija in njen pomen

 Junija 1980 je bil na podlagi dogovora med Republiškim Sekretariatom za Ljudsko Obrambo, Poveljstvom 9. armadnega območja, Štabom teritorialne obrambe in Ministrstvom za notranje zadeve organiziran republiški posvet o vprašanjih mobilizacije družbe in njenih sestavnih členov. Na posvet so bili povabljeni predsedniki svetov občinskih skupščin za SLO in DS, predstavniki pokrajinskih odborov, predstavniki pomembnih gospodarskih sistemov, predstavniki vseh republiških organov in oboroženih sil, predstavniki družbeno-političnih in družbenih organizacij in predstavniki vodstva Republike Slovenije.  Iz programa posveta je mogoče razbrati vsebino in namen posveta in informacije, ki so si jih izmenjali udeleženci o problemih mobilizacije, kar je imelo vpliv na nadaljnje izobraževanje, usposabljanje, izboljšanje planiranja in priprave na eventualno izvedbo mobilizacije (glej Vir 33).

Dokument 2: Fotokopija vabila na posvet o vprašanjih mobilizacije družbe in njenih sestavin (glej Vir 33)

 

Medrepubliško sodelovanje

Republiški Sekretariat za notranje zadeve Republike Slovenije in Republiški Sekretariat za notranje zadeve Republike Hrvaške sta 18. 3. 1980 sklenila dogovor o medsebojnem sodelovanju pri opravljanju nalog v času izrednih razmer, neposredne vojne nevarnosti in vojne (glej Viri 34).

   Vsebina tega dogovora se je nanašala na: vračanje naših državljanov iz tujine, vodenje postopkov s tujimi državljani, evakuacijo izoliranih oseb in oseb na prestajanju kazni, postopke z osumljenci in drugimi varnostno problematičnimi osebami, ki so na begu ali so na kateri drug način prešle iz območja ene na območje druge republike, urejanje in usmerjanje prometa v obmejnem območju, zagotavljanje posameznih zvez in njihove kompatibilnosti na vseh nivojih delovanja, zagotavljanje zaščite pogovorov, zagotavljanje materialnih pogojev, oborožitve, druge preskrbe organizacijskih enot in organov za notranje zadeve ob njihovem prehodu na območje druge republike ali v drugih primerih. Po teh sklopih so bile vse naloge podrobno opredeljene in bili določeni nivoji in odgovornosti za njihovo izvajanje.

Poročanje o doseženi stopnji obrambnih priprav

Republiški sekretariat in milica sta imela vzpostavljen sistem redne priprave polletnih in letnih informacij in poročil o izvajanju obrambnih priprav. Poročila so praviloma zajemala naslednje vsebine: napredek pri normativni ureditvi dokumentacije, dosežena stopnja ažuriranja mobilizacijskih načrtov, izdelava oziroma posodobitev vojnih načrtov, stopnja ažuriranosti dokumentov vojne organizacije in sistemizacije stopnja popolnitve enot,  izvedene vsebine in oblike usposabljanj vojaških obveznikov in rezervnega sestava ONZ/milice, izvedene taktične in druge vaje na državni, regijski in lokalni ravni v lastni izvedbi ali v sodelovanju z drugimi organi (npr.: TO, JLA itd.) in strukturami družbene samozaščite, izvedeni sestanki na medresorski, regijski in lokalni ravni s pristojnimi, komiteji, organi in organizacijami, o materialno tehnični popolnitvi organizacijskih enot ter o materialni oskrbi, vojna priprava radijskih in kurirskih zvez in naloge, ki jim je potrebno dati poseben poudarek v naslednjem obdobju ter način, pristojnost in odgovornost za njihovo izvedbo. Prav tako je poudarjena potreba po načrtovanju in izvajanju strokovnega nadzora in nudenju strokovne pomoči  v prihajajočem obdobju (glej Viri 35). Iz poročila o izvajanju obrambnih priprav Republiškega sekretariata za notranje zadeve za leto 1982 lahko ugotovimo, da je bilo v vojno organizacijskih enotah sistematiziranih 11.859 delovnih mest, od tega 4573 miličnikov, 5264 rezervnih miličnikov, ostalo pa je pripadlo drugim službam. V sistem so bili vključeni tudi upokojeni delavci ONZ. Prav tako je zanimivo, da je imel organ imel 101,5-odstotno popolnitev in da je bilo v sestavi 562 žensk  in 11.472 moških, tj. skupaj 12.034 vseh obveznikov. Glede na strukturno sestavo vojaških obveznikov razporejenih v vojno organizacijske enote organov za notranje zadeve bilo razporejenih 9947 vojaških obveznikov, 1138 mlajših oficirjev, 486 oficirjev in 463 obveznikov delovne dolžnosti.  (glej Viri 36).

 

Izvajanje inšpekcijskega nadzora nad obrambnimi pripravami

    V Republiškem sekretariatu za notranje zadeve se je redno izvajala inšpekcija nad obrambnimi pripravami s strani Glavne inšpekcije za ljudsko obrambo pri Zveznem sekretariatu za obrambo SFRJ. V to inšpekcijo so bili vključeni tudi predstavniki Zveznega sekretariata za notranje zadeve, kar je razvidno iz Zapisnika o izvedenem inšpekcijskem nadzoru v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije z dne 13. 4. 1978 (glej Viri 37).

    Inšpekcijski nadzori organa so obsegali preglede:

• stanja priprav (organiziranost organa, načrt dela, program in načrt usposabljanja in varovanja zaupnih/tajnosti podatkov),
• načrtov obrambe in dokumentov (vojni načrt, načrt ukrepov pripravljenosti, načrt mobilizacije in materialno-tehnične polnitve ter oskrbe organa in načrt organiziranosti, opremljenosti in priprav civilne zaščite).

   Inšpekcijski organ je po vsakokratnem opravljenem pregledu podal oceno stanja priprav, predloge za dopolnitev ali izboljšanje obrambnega načrtovanja, usposabljanja, opremljanja organa za delo v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti, vojni ter ukrepe za izboljšanje delovanja civilne zaščite za potrebe organa.

   Na podlagi Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti je inšpekcijski nadzor obrambnih priprav Ministrstva za notranje zadeve opravljal tudi pristojni inšpekcijski organ Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Ta je imel možnost vključitve v izvajanje inšpekcijskega nadzora tudi za delavce Republiškega sekretariata za notranje zadeve oziroma drugih državnih organov za pomoč pri izvedbi inšpekcije iz njihove pristojnosti.

Sklep

Organi za notranje zadeve – in v njihovi sestavi še posebej milica – so se skozi celotno obdobje pripravljali, teoretično in praktično usposabljali ter urili tudi za izvajanje  obrambnih nalog v okviru svojih pristojnosti. Z gotovostjo lahko trdimo, da so usposabljanja postajala čedalje bolj zahtevna in kompleksna, zato se je dosegala zelo visoka stopnja usposobljenosti in pripravljenosti pripadnikov organov za notranje zadeve za delo v  izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti.

 Takšna visoka stopnja usposobljenosti in pripravljenosti pripadnikov organov za notranje zadeve za delo v vojni pa je bila izjemnega in neprecenljivega pomena pri izvajanju nalog v akciji »Sever«, t. j. pri preprečitvi t. i. mitinga resnice v Sloveniji in pri pripravah na obrambo ter pri obrambi  in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije.

Zahvala

Zahvaljujem se sodelavcem Arhiva Slovenije in Specialne knjižnice MNZ za pomoč pri  zbiranju gradiva, intervjuvancem Alojzu Kuraltu, Vinku Bezniku, Alojzu Mavriču, Francu Duriču, Edvardu Lavriču, Francu Klemenčiču, Francu Petrašu, – upokojenim delavcem policije/MNZ, Rajku Najzerju upokojenemu delavcu Ministrstva za obrambo ter sodelavcem Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za obrambo, ki so pomembno prispevali k pripravi pričujoče predstavitve o pomenu obrambnih priprav, priprav in izvedbe usposabljanj in izpopolnjevanj v organih za notranje zadeve skozi različna obdobja pred letom 1991 ter lektorici Majdi Vode iz Sel pri Višnji Gori.

Viri:

• Specialna knjižnica MNZ, (spletna stran MNZ.GOV.SI, 25. 1. 2018).
• Specialna knjižnica MNZ, Uradni list SRS, št. 13/67 (spletna stran WWW.MNZ.GOV.SI, 25. 1. 2018).
• JUS-INFO-Uradni list SRS, št 47/72, 23/76 28/80-ZNZ, 35/1982-ZSLO.
• Specialna knjižnica MNZ, Uradni list SFRJ, št. 22/74 (spletna stran WWW.MNZ.GOV.SI, 25. 1. 2018).
• Specialna knjižnica MNZ, Uradni list SFRJ, št. 22/74 (spletna stran WWW.MNZ.GOV.SI, 25. 1. 2018).
• Specialna knjižnica MNZ, Uradni list SRS, št. 35/82 (spletna stran WWW.MNZ.GOV.SI, 25. 1. 2018).
• Pavle Čelik, Naše varnostne sile 1850-2008 (temeljni pravni predpisi), Viri št. 27, Arhivsko društvo Slovenije, 2008 in Specialna knjižnica MNZ, Uradni list SRS, št. 28/80 (spletna stran WWW.MNZ.GOV.SI, 25. 1. 2018).                                                           
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond1931, št. dok. 1866.
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond1931, št. dok. 2256.
• Branko Šekoranja (udeleženec šolanja med leti 1974 in 1978 kot miličnik kadet) in Alojz Mavrič (udeleženec šolanja med leti 1972 in 1975 kot miličnik kadet), intervju z dne 24. 10. 2017.
• Franc Durič, udeleženec šolanja na Šoli za miličnike pripravnike, intervju z dne 24. 10. 2017.
• Pavle Čelik, Policaji, str. 154-156, ČZP Delo Ljubljana, 1991 in Branko Šekoranja kot izvajalec usposabljanj v TC Jasnici in Gotenici.
• Branko Šekoranja (udeleženec šolanja med leti 1974 in 1978 kot miličnik kadet) in Alojz Mavrič (udeleženec šolanja med leti 1972 in 1975 kot miličnik kadet), intervju z dne 24. 10. 2017.
• Vinko Beznik, vodja TC Jasnica, upokojeni poveljnik SE MNZ in Alojz Kuralt, poveljnik ČM, inšpektor UM, direktor PU in upokojeni delavec ONZ, intervju z dne 24. 10. 2017, Edvard Lavrič, upokojeni pilot Letalske enote milice, intervju z dne 24. 10. 2017, Branko Šekoranja in drugi udeleženci šolanja na vojaških akademijah.
• Franc Klemenčič, dipl. pravnik, specialist bombne zaščite in upokojeni vodja Enote za bombno zaščito SE, intervju z dne 3. 11. 2017, Franc Petraš, specialist bombne zaščite in upokojeni delavec Enote za bombno zaščito SE MNZ, intervju z dne 3. 11. 2017, Branko Šekoranja kot udeleženec specializacije in inšpektor za protibombno zaščito v Upravi milice in Upravi kriminalistične službe RSNZ.
• Vinko Beznik, vodja centra Jasnica, upokojeni poveljnik SE MNZ, intervju z dne 24. 10. 2017 in Branko Šekoranja, kot izvajalec usposabljanj v Trenažnem centru Jasnica med leti 1985 do 2000.
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond 1931, št. dok. 1894.
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond 1931, št. dok. 1894.
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond 1931, št. dok. 1894.
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond 1931, št. dok. 2069.
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond 1931, št. dok. 1894.
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond 1931, št. dok. 1866.
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond 1931, št. dok. 1981.
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond 1931, št. dok. 1794.
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond 1931, št. dok. 1794.
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond 1931, št. dok. 1894.
• Zbirka dokumentarnega gradiva Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, dopis št. 090-74/2017-12, z dne 29. 1. 2018 (dok. 13).
• Rajko Najzer, upokojeni delavec Ministrstva za obrambo, intervju dne 14.11.2017, spletna stran www zvvs,si/?stran-novice& id=17228 st-1. (Poljče)
• Programi usposabljanj kadrov za potrebe ljudske obrambe in družbene samozaščite v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah za leta 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989 in 1990 in Program obrambnega in samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov v obdobju 1986-1990, Zbirka dokumentarnega gradiva Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, dopis št. 090-74/2017-12, z dne 29. 1. 2018.
• Drago Kupnik, upokojeni delavec milice Organov za notranje zadeve in Bojan Skočir, upokojeni delavec policije, bivša člana Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije, intervju dne 5.2.2018.
• Franc Petraš, specialist bombne zaščite in upokojeni delavec Enote za bombno zaščito SE MNZ, intervju dne 5. 2. 2018,
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond 1931, št. dok. 2069.
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond 1931, št. dok.1893.
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond 1931, št. dok.1891.
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond 1931, dokumenti št. 1793, 1875 in 1991.
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond 1931, št. dok. 2069.
• Arhiv Republike Slovenije, SI AS fond 1931, št. dok. 1867.